Opombe

Vir:
.

Povezane vsebine:
- Metodološka pojasnila

SKD DEJAVNOST

S 1. januarjem 2008 je v vseh državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi.
Nova klasifikacija prinaša mnoge spremembe in dopolnitve, ki so posledica strukturnih sprememb v gospodarstvu v zadnjih letih. Tako je največ sprememb na področju tržnih storitvenih dejavnosti in na področju predelovalnih dejavnosti. Pomembna je tudi sprememba v sami strukturi klasifikacije, saj se z revidirano klasifikacijo ukinja raven podpodročja (2-črkovna raven klasifikacije). Povzetek najbolj pomembnih razlik med staro in novo različico klasifikacije si lahko ogledate v dokumentu Razlike med SKD 2008 in SKD 2002.

SKD DEJAVNOST

Več splošnih informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na posebni strani Revizija klasifikacijske dejavnosti SKD 2008 / Nace Rev. 2 spletne strani Statističnega urada.

POSLEDICE VARNOSTNIH INCIDENTOV

Nedosegljivost storitev IKT, zaradi napada od zunaj

DDoS - Denial of Service attack (zavrnitev storitve) - napad od zunaj, ki onemogoči uporabo
informacijskega sistema za uporabnike. Strežnik, omrežje je zasičen, obremenjen s toliko
povpraševanji, da jih ne more obdelati, in je lahko zaradi preobremenitve začasno onesposobljen.

Razkritje zaupnih podatkov zaradi vdora, 'pharming', 'phishing' napadov

Phishing - poskus pridobivanja informacij, kot so gesla, uporabniška imena, in npr. podatkov o
kreditnih karticah s pomočjo e-pošte, ki usmeri uporabnika na lažne spletne strani. Pharming -
neposredni napadi na strežnik DNS ali pa na datoteko o gostiteljih, ki se nahaja na uporabnikovem
računalniku. Pri tem so uporabniki, ne da bi to sploh vedeli, preusmerjeni na neprave spletne strani,
čeprav v naslovno vrstico brskalnika pravilno vnesejo URL naslov strani, ki bi jo radi obiskali. Ker so
lažne strani največkrat popolne kopije originalnih, uporabniki ne opazijo da se nahajajo na lažnem
naslovu in podajo svoje osebne informacije.