MERITVE

Letna stopnja inflacije

Do leta 1998 se je kot merilo inflacije uporabljal indeks cen na drobno, od leta 1998 dalje pa ima to funkcijo indeks cen življenjskih potrebščin.

BDP - tekoče cene (mio EUR)

Podatki pred letom 2007 so preračunani po fiksnem tečaju zamenjave (1 evro = 239,64 tolarja).
Do leta 1994 je BDP prikazan v stalnih cenah 1992, od leta 1995 je referenčno leto 2010.

BDP - stalne cene, referenčno leto 2010 (mio EUR)

Podatki pred letom 2007 so preračunani po fiksnem tečaju zamenjave (1 evro = 239,64 tolarja).
Od leta 1995 je referenčno leto 2010.

BDP - realna rast

Podatki pred letom 2007 so preračunani po fiksnem tečaju zamenjave (1 evro = 239,64 tolarja).
Do leta 1994 je BDP prikazan v stalnih cenah 1992, od leta 1995 je referenčno leto 2010.
Prelom v seriji v letu 1995 - podatki so skladni z metodologijo ESA 2010 od leta 1995 naprej.

BDP na prebivalca (EUR)

Podatki pred letom 2007 so preračunani po fiksnem tečaju zamenjave (1 evro = 239,64 tolarja).
Do leta 1994 je BDP prikazan v stalnih cenah 1992, od leta 1995 je referenčno leto 2010.
Prelom v seriji v letu 1995 - podatki so skladni z metodologijo ESA 2010 od leta 1995 naprej.

Tekoči primanjkljaj (% BDP)

Podatki pred letom 2007 so preračunani v evre po fiksnem tečaju 1 evro = 239,64 tolarja.

Dolg (% BDP)

Podatki pred letom 2007 so preračunani v evre po fiksnem tečaju 1 evro = 239,64 tolarja.

Stopnja varčevanja gospodinjstev

Stopnja varčevanja gospodinjstev je izračunana v %: bruto varčevanje/bruto razpoložljivi dohodek
(popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov - D8 je vključen)

Bruto plača (EUR)

Od leta 1992 so vključena tudi zasebna podjetja.
Podatki za leto 2005 so pridobljeni po novi metodologiji. Razlike so nastale zaradi spremembe metodologije, drugačnega načina zajetja podatkov in drugačnega statističnega urejanja podatkov.
Podatki za leta 1991–2006 so preračunani iz SIT z uporabo nepreklicnega menjalnega razmerja (1 EUR = 239,64 SIT) in so informativne narave. Ta prikaz omogoča primerjavo v državi skozi čas in zagotavlja ohranitev kazalcev razvoja (stopnje rasti).
V 2015 manjši prelom v seriji zaradi spremembe vira podatkov (ISPAP) za del opazovane populacije.

Neto plača (EUR)

Od leta 1992 so vključena tudi zasebna podjetja.
Podatki za leto 2005 so pridobljeni po novi metodologiji. Razlike so nastale zaradi spremembe metodologije, drugačnega načina zajetja podatkov in drugačnega statističnega urejanja podatkov.
Podatki za leta 1991–2006 so preračunani iz SIT z uporabo nepreklicnega menjalnega razmerja (1 EUR = 239,64 SIT) in so informativne narave. Ta prikaz omogoča primerjavo v državi skozi čas in zagotavlja ohranitev kazalcev razvoja (stopnje rasti).
V 2015 manjši prelom v seriji zaradi spremembe vira podatkov (ISPAP) za del opazovane populacije.

Delovno aktivni

Leto 1991:
Podatki o zaposlenih osebah so bili zbrani z mesečnim raziskovanjem RAD-1. Podatki za RS temeljijo na popolnem zajetju vseh organizacij, skupnosti in podjetij (razen zasebnih). Upoštevani so vsi delavci v organizacijah, skupnostih in podjetjih oziroma v enotah v sestavi, ne glede na to, ali so svoje delovno razmerje zasnovali za čas, katerega trajanje je ali ni vnaprej določeno in ne glede na to, ali delajo polni delovni čas ali manj. Upoštevani niso delavci v Ministrstvu za notranje zadeve in njihovih področnih organizacijah. Prav tako niso upoštevani delavci v naših delovnih enotah v tujini ter tuji državljani, zaposleni pri nas. Podatke o iskalcih zaposlitve in njihovem vključevanju v delo so nam posredovali ZRSZ. Brezposelni so delavci, ki so ostali brez dela, in osebe, ki še niso bile v delovnem razmerju ter so se prijavile območnim enotam ZRSZ.

Delovno aktivni

Leto 1992:
Podatki o zaposlenih so bili zbrani z mesečnim raziskovanjem ZAP-M. Podatki temeljijo na zajetju vseh podjetjih in drugih organizacij. Glede na veliko množico podjetij v zasebni lasti in razmeroma majhnem deležu delujočih, so se obrazci pošiljali le tistim zasebnim podjetjem, ki so imela po podatkih SKD-ja vsaj tri zaposlene osebe. Upoštevani so vsi delavci v organizacijah, skupnostih in podjetjih oziroma v enotah v sestavi, ne glede na to, ali so svoje delovno razmerje zasnovali za čas, katerega trajanje je ali ni vnaprej določeno in ne glede na to, ali delajo polni delovni čas ali manj. Upoštevani niso delavci v Ministrstvu za notranje zadeve in njihovih področnih organizacijah. Prav tako niso upoštevani delavci v naših delovnih enotah v tujini ter tuji državljani, zaposleni pri nas. Podatke o iskalcih zaposlitve in njihovem vključevanju v delo so nam posredovali ZRSZ. Brezposelni so delavci, ki so ostali brez dela, in osebe, ki še niso bile v delovnem razmerju ter so se prijavile območnim enotam ZRSZ.

Delovno aktivni

Leto 1993:
Podatki o zaposlenih osebah v podjetjih in organizacijah na območju RS so zbrani z mesečnim raziskovanjem ZAP-M. Vključene so tudi zaposlene osebe z delovno vizo. Podatki temeljijo na zajetju vseh podjetij in drugih organizacij. Glede na veliko množico podjetij v zasebni lasti in razmeroma majhen delež delujočih, so se obrazci pošiljali le tistim zasebnim podjetjem, ki so imela po podatkih SDK-ja vsaj tri zaposlene osebe. Upoštevane so vse zaposlene osebe v podjetjih in drugih organizacijah oz. enotah v sestavi, ne glede na trajanje zaposlitve (določen, nedoločen čas) in ne glede na to, ali delajo polni delovni čas ali manj. Upoštevane niso zaposlene osebe v delovnih enotah naših podjetij v tujini. Podatke o zaposlenih osebah pri zasebnikih in samozaposlenih osebah mesečno posreduje inštitut za varovanje zdravja. Inštitut za varovanje zdravja zaradi tehničnih težav v določenih obdobjih s podatki o številu zaposlenih oseb pri zasebnikih in samozaposlenih oseb časovno kasni. Inštitut za varovanje zdravja podatek o številu kmetov zbira le dvakrat letno.

Delovno aktivni

Leto 1994:
Podatki o zaposlenih osebah v podjetjih in organizacijah na območju RS so zbrani z mesečnim raziskovanjem ZAP-M. Vključene so tudi zaposlene osebe z delovno vizo. Podatki temeljijo na zajetju vseh podjetij in drugih organizacij. V raziskovanje ZAP-M so od zasebnih podjetij vključena le tista, ki so imela po podatkih SDK-ja tri ali več zaposlenih oseb. Upoštevane so vse zaposlene osebe v podjetjih in drugih organizacijah oz. enotah v sestavi, ne glede na trajanje zaposlitve (določen, nedoločen čas) in ne glede na to, ali delajo polni delovni čas ali manj. Upoštevane niso zaposlene osebe v delovnih enotah naših podjetij v tujini. Podatke o zaposlenih osebah pri zasebnikih in samozaposlenih osebah mesečno posreduje inštitut za varovanje zdravja. Inštitut za varovanje zdravja zaradi tehničnih težav v določenih obdobjih s podatki o številu zaposlenih oseb pri zasebnikih in samozaposlenih oseb časovno kasni. Inštitut za varovanje zdravja podatek o številu kmetov zbira le dvakrat letno.

Delovno aktivni

Leto 1995:
Podatki o zaposlenih osebah v podjetjih in organizacijah na območju RS so zbrani z mesečnim raziskovanjem ZAP-M. Vključene so tudi zaposlene osebe z delovno vizo. Podatki temeljijo na zajetju vseh podjetij in drugih organizacij,
razen zasebnih, ki so imela po podatkih Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje manj kot tri zaposlene osebe. Ocenjujemo, da na letnem nivoju zaposlujejo privatna podjetja z eno ali dvema zaposlenima osebama
okrog 30.000 zaposlenih oseb (december 1993).
Časovna točka opazovanja je zadnji dan v mesecu. Upoštevane so vse zaposlene osebe v podjetjih in drugih organizacijah oz. enotah v sestavi, ne glede na trajanje zaposlitve (določen, nedoločen čas) in ne glede nato, ali delajo polni delovni čas ali manj. Upoštevane niso zaposlene osebe v delovnih enotah naših podjetij v tujini.

Delovno aktivni

Leto 1997:
Podatke o delovno aktivnih prebivalcih v Sloveniji zberemo na podlagi mesečnega raziskovanja ZAP-M, Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva in Ankete o delovni sili. Vštete so tudi zaposlene osebe z delovno vizo.
Podatke o zaposlenih osebah v podjetjih in drugih organizacijah prejemamo od vseh podjetij in drugih organizacij, tudi zasebnih z 1 ali 2 zaposlenima osebama, ki poprej niso bile zajete. Vir podatkov o samozaposlenih (razen kmetov) in zaposlenih pri samozaposlenih osebah je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, vir podatkov o kmetih pa Anketa o delovni sili. Upoštevane so vse zaposlene osebe v podjetjih in drugih organizacijah oz. sestavnih enotah, ne glede na trajanje zaposlitve (določen, nedoločen čas) in ne glede na to, ali delajo za polni delovni čas ali manj. Upoštevane pa niso zaposlene osebe v enotah naših podjetij v tujini.

Delovno aktivni

Leto 2005:
Podatke o delovno aktivnem prebivalstvu dobivamo od prvega januarja 2005 iz Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP). Prej smo podatke o zaposlenih osebah v podjetjih, družbah in organizacijah dobivali z mesečnim raziskovanjem Mesečno poročilo o plačah in zaposlenih osebah v podjetjih, družbah in organizacijah (ZAP/M). Zaradi spremenjenega vira podatkov za zaposlene osebe se je število delovno aktivnih prebivalcev v povprečju povečalo za 25 000. Do razlike je prišlo zaradi nezajetih enot v raziskovanju ZAP/M. Stopnja registrirane brezposelnosti je zaradi tega nižja za približno 0,3 %. Stopnje registrirane brezposelnosti so od leta 2000 do 2004 izračunane po novi metodologiji.

Registrirane brezposelne osebe

Vir: Zavod RS za zaposlovanje.
Od leta 2017 dalje so podatki objavljeni na straneh Zavoda RS za zaposlovanje.

Stopnja registrirane brezposelnosti

Stopnja registrirane brezposelnosti je odstotni delež registriranih brezposelnih oseb med aktivnim prebivalstvom.
Od leta 2017 dalje so podatki objavljeni na straneh Zavoda RS za zaposlovanje.

Stopnja anketne brezposelnosti

Podatki so na voljo od leta 1993. Podatki za leta 1993-1996 se nanašajo na 2. četrtletje opazovanega leta, podatki od leta 1997 naprej pa so letna povprečja.

Število prihodov turistov (v 1000)

Prihodi in prenočitve turistov iz držav, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije, so do vključno leta 1991 šteti med prihode in prenočitve domačih, od leta 1992 pa med prihode in prenočitve tujih turistov.
V letu 2008 prelom v časovni vrsti.
V letu 2018 smo za raziskovanje prihodi in prenočitve turistov začeli uporabljati nova vira podatkov (Register nastanitvenih obratov in sistem sporočanja podatkov eTurizem). Ker bi to pomenilo prelom v seriji, smo izvedli preračune podatkov serije od leta 2010, da so ti primerljivi.
Prosimo upoštevajte, da serija od leta 2010 ni primerljiva s pred tem zbranimi ali objavljenimi podatki.

Število prenočitev turistov (v 1000)

Prihodi in prenočitve turistov iz držav, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije, so do vključno leta 1991 šteti med prihode in prenočitve domačih, od leta 1992 pa med prihode in prenočitve tujih turistov.
V letu 2008 prelom v časovni vrsti.
V letu 2018 smo za raziskovanje prihodi in prenočitve turistov začeli uporabljati nova vira podatkov (Register nastanitvenih obratov in sistem sporočanja podatkov eTurizem). Ker bi to pomenilo prelom v seriji, smo izvedli preračune podatkov serije od leta 2010, da so ti primerljivi.
Prosimo upoštevajte, da serija od leta 2010 ni primerljiva s pred tem zbranimi ali objavljenimi podatki.

Celotna stopnja rodnosti

Celotna stopnja rodnosti je povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi (15-49 let) v koledarskem letu.

Skupni prirast na 1000 prebivalcev

Podatki od 2008 naprej so pripravljeni skladno z definicijo prebivalstva Slovenije, objavljeno leta 2008.