Milijarda podatkov v podatkovni bazi SiStat

Število podjeti z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi, ki imajo dokument(e) o varnostnih ukrepih, praksah ali postopkih za varno uporabo IKT v podjetjih, po dejavnostih (SKD 2008), Slovenija, 2019
Za prikaz tabele izberite vrednosti, ki jih želite prikazati, in želeni način prikaza. Navodilo za označevanje izbora

Za dimenzije, označene z CtrlVariableSelectorEliminationTooltip, morate izbrati najmanj eno vrednost v vsakem oknu.

LETO CtrlVariableSelectorEliminationTooltip

Skupaj: 1 | izbranih:

Išči

DOKUMENT O VARNI UPORABI IKT CtrlVariableSelectorEliminationTooltip

Skupaj: 11 | izbranih:

Išči

SKD DEJAVNOST CtrlVariableSelectorEliminationTooltip

Skupaj: 19 | izbranih:

Išči


Število izbranih podatkovnih polj je:(največje dovoljeno število izbranih podatkovnih polj je 1.000.000)

Prikaz na zaslonu je omejen na največ 1.000 vrstic in 150 stolpcev.


Število izbranih podatkovnih polj je večje od največjega dovoljenega, tj. 1.000.000
Kontakt in informacije

Informacije

Zadnja objava
21. 10. 2022
Kontaktna oseba
Statistični urad RS, T: (01) 241 64 04, E: gp.surs@gov.si
Enota
število podjetij
Naslednja objava
28. 09. 2022
Vir
Statistični urad Republike Slovenije
Opombe

Opombe

Povezane vsebine:
- Metodološka pojasnila
DOKUMENT O VARNI UPORABI IKT
1 Podjetja, ki imajo dokument(e) o varnostnih ukrepih, praksah ali postopkih za varno uporabo IKT, npr. vzpostavljeno politiko varovanja informacij
Dokumenti o varni uporabi IKT in o zaupnosti podatkov (politika varovanja informacij) vsebujejo informacije o tem, kako je treba zaposlene izobraževati za varno uporabo IKT, o uporabi varnostnih ukrepov ali postopkov, o izvajanju postopkov za evalvacijo uporabljenih varnostnih ukrepov ali postopkov, načrte za posodabljanje dokumentov, povezanih z varno uporabo IKT, ipd.
1.3 Dokument(i) obravnavajo postopke ali pravila za preprečitev ali za odziv na varnostne incidente, povezane z IKT, npr. pharming napadov, phishing napadov, ransomware
Phishing – poskus nezakonitega pridobivanja spletnih informacij prek e-pošte, npr. spletnih gesel, uporabniških imen, podatkov o kreditnih karticah, ki usmeri uporabnika na lažne spletne strani. Pharming – uporabniki so, ne da bi vedeli, preusmerjeni na zlonamerne spletne strani, tudi če v naslovno vrstico brskalnika vpišejo pravilen naslov spletne strani, ki bi jo radi obiskali. Ker so te največkrat popolne kopije originalnih, uporabniki tega ne opazijo in brez pomisleka navedejo svoje osebne podatke.
Ransomware – zlonamerna programska oprema zašifrira podatke na računalniku ali omrežju, tako, da jih uporabnik ne more uporabljati. Šele ko ta plača določeni znesek (odkupnino), pridobi znova dostop do njih.