Opombe

PROSTA DELOVNA MESTA:
- Od 2001Q1 do 2013Q1 so bili vsi podatki o prostih delovnih mestih pridobljeni od Zavoda RS za zaposlovanje; od 12. aprila 2013 pa zajetje vseh prostih delovnih mest v tej evidenci ni več popolno, ker je takrat začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A), ki je ukinil obvezno prijavo prostega delovnega mesta pri Zavodu. Prijava prostega delovnega mesta je še vedno obvezna za javni sektor in gospodarske družbe v večinski lasti države, drugi delodajalci pa prosto delovno mesto lahko objavijo prek storitev Zavoda, če to želijo.
- Od 2013Q2 do 2014Q4 so podatki o prostih delovnih mestih ocenjeni s programom Demetra+, in sicer z metodo TRAMO/SEATS. V modelu za napovedi so za 2. četrtletje 2014 in 4. četrtletje 2014 uporabljeni podatki o številu prostih delovnih mest, ki so bili zbrani z Napovednikom zaposlovanja (NAP-ZAP) (anketo je izvedel ZRSZ). Vključeni so bili vsi delodajalci z vsaj 10 zaposlenimi osebami, za preračun na celotno populacijo pa so bili uporabljeni deleži za isto četrtletje iz leta 2012.
- Od 2015Q1 dalje zbira SURS te podatke z vzorčnim raziskovanjem. Podatki o prostih delovnih mestih v javnem sektorju pa se še vedno prevzemajo od ZRSZ. V vzorec so zajeti poslovni subjekti, ki po svoji glavni dejavnosti spadajo v dejavnosti od B do S (po SKD). Ker tisti, ki spadajo v dejavnosti A in T, niso več vključeni, so bile za celotno Slovenijo za časovno vrsto podatkov od 2008Q1 dalje izračunane nove vrednosti, da je bila ohranjena enaka časovna vrsta podatkov.
- 2020Q1: Zaradi epidemije koronavirusa se je SURS soočal s težavami pri zbiranju podatkov. Stopnja odgovora je bila za približno 18 % nižja kot v preteklih četrtletjih, bila je 78,7-odstotna. Zaradi tega je več področij dejavnosti (na ravni Slovenije jih je bilo 13) označenih z manj zanesljivimi ocenami (M). Omenjeni razlogi pa ne vplivajo na število zasedenih delovnih mest, saj se podatki prevzemajo iz administrativne evidence in temeljijo na popolnem zajetju.
Zaradi zaokroževanja na cela števila se vsote ne ujemajo vedno.
ZASEDENA DELOVNA MESTA:
- Od 1. 1. 2008 se ne upoštevajo osebe, ki so na porodniškem dopustu, a so sicer v delovnem razmerju (povprečno okoli 16.000 oseb).
- Od 1. 9. 2009 se upoštevajo tudi delovna mesta, ki jih zasedajo osebe, napotene na delo ali izobraževanje v tujino (napoteni oz. detaširani delavci).
- Od 1. 1. 2013 se ne upoštevajo osebe, ki so dalj časa odsotne zaradi bolezni (dolgotrajna bolniška odsotnost), in sicer nad 30 delovnih dni. Take bolniške odsotnosti namreč ne bremenijo več delodajalca,
ampak Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (povprečno okoli 15.000 oseb).
- Od 1. 1. 2020 se upoštevajo tudi delovna mesta oseb, ki so istočasno zaposlene pri dveh ali več delodajalcih, in sicer do maksimalnega polnega delovnega časa (40 ur na teden). Na ravni Slovenije to predstavlja za okoli 6.000 zasedenih delovnih mest več, četrtina jih je bilo v dejavnosti izobraževanje (P), sledile so strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (M), trgovina (G) in zdravstvo (Q).
DESEZONIRANI PODATKI:
Desezonirani podatki so originalni podatki, iz katerih so izločeni vplivi sezone in koledarja.

Povezane vsebine:
- Metodološka pojasnila

MERITVE

Velikost se določa glede na število zasedenih delovnih mest.
V obdobju od 2001Q1 do 2014Q4 se je velikost izračunavala na ravni enote v sestavi:
- SKUPAJ Zajeti so vsi deli poslovnih subjektov oz. poslovni subjekti v celoti [če nimajo podrejene enote], pri katerih je zaposlena vsaj ena oseba.
- 10+ Zajeti so vsi deli poslovnih subjektov oz. poslovni subjekti v celoti [če nimajo podrejene enote], pri katerih je zaposlenih vsaj 10 oseb.

V obdobju od 2015Q1 dalje pa se velikost izračunava na ravni celotnega poslovnega subjekta in ne več na ravni enote v sestavi [če imajo podrejene enote].

ČETRTLETJE

1. četrtletje 2015: prelom v časovni vrsti podatkov. S tem četrtletjem je
SURS začel podatke o številu prostih delovnih mest zbirati samostojno, in sicer z
vzorčnim raziskovanjem.